Pogosta vprašanja
Od kod prihajajo živali v Akvariju-terariju?
Živali lahko v akvarije in terarije pridejo na različne načine – z izmenjavami med sorodnimi ustanovami, z vzrejo v nadzorovanem okolju ali iz drugih ustreznih in zakonitih virov. Pri nekaterih vrstah veljajo tudi posebna pravila glede njihovega izvora, prevoza in dokumentacije. Pomembno je, da je izvor živali sledljiv in da so pri njihovem pridobivanju upoštevani predpisi ter dobrobit živali.
Ali lahko Akvariju-terariju podarim svojo ribo, želvo, kačo ali drugo eksotično žival?
Živali v Akvarij-terarij ne prinašajte brez predhodnega dogovora. Sprejem posamezne živali je odvisen od vrste, njenega zdravstvenega stanja, izvora, potrebne dokumentacije ter predvsem od tega, ali ji lahko zagotovimo primerne pogoje in prostor. Če za eksotično žival ne morete več skrbeti, nas najprej kontaktirajte in skupaj bomo preverili možnosti.
Ali lahko v Akvarij-terarij prinesem žival, ki sem jo našel v naravi?
Praviloma ne. Divjih živali ne jemljemo iz narave in jih brez strokovne presoje ne selimo v ujetništvo. Če najdete poškodovano ali ogroženo prostoživečo žival, se je najbolje obrniti na pristojno službo oziroma strokovnjaka za prostoživeče živali.
Ali so živali v Akvariju-terariju rojene v ujetništvu?
Pri številnih vrstah je vzreja v nadzorovanem okolju običajna praksa. Sodobni živalski vrtovi, akvariji in terariji živali pogosto izmenjujejo med seboj, pri nekaterih ogroženih vrstah pa je nadzorovana vzreja tudi pomemben del njihovega dolgoročnega ohranjanja.
Ali imajo živali dovolj prostora?
Velikost prostora je samo eden od dejavnikov dobrega življenjskega okolja. Pomembni so tudi temperatura, kakovost vode ali zraka, svetloba, skrivališča, struktura okolja, prehrana, možnost značilnega vedenja ter pri družabnih vrstah tudi ustrezna družba. Zato se primernega življenjskega prostora ne ocenjuje samo po njegovih zunanjih merah.
Zakaj se nekatere živali skoraj ne premikajo?
To ni nujno znak, da je z njimi kaj narobe. Kače, krokodili in številni drugi plazilci imajo drugačen metabolizem kot sesalci in lahko velik del dneva mirujejo. Nekatere živali so dejavnejše ponoči, druge v določenem delu dneva, tretje pa energijo porabljajo predvsem takrat, ko jo potrebujejo.
Ali kače res ves čas iščejo priložnost za napad?
Ne. Kače praviloma ne napadajo ljudi zato, ker bi jih imele za plen. Obrambno lahko reagirajo, kadar se počutijo ogrožene ali nimajo možnosti umika. Veliko predstav o agresivnosti kač izhaja iz filmov in zgodb ter ne odraža njihovega običajnega vedenja.
So strupene kače nevarne tudi za obiskovalce?
V terariju lahko vidite tudi nekatere zelo strupene vrste, vendar so nameščene v ustrezno zavarovanih prostorih. Obiskovalci živali opazujejo z varne strani terarija, zato je ob upoštevanju pravil obisk varen.
Ali piton in udav svojo žrtev zdrobita?
To je pogost mit. Velike kače, kot so pitoni in udavi, plen ovijejo in ga stisnejo. Sodobne raziskave kažejo, da takšno stiskanje predvsem hitro ovira krvni obtok plena; ne gre preprosto za »drobljenje kosti«, kot pogosto vidimo v filmih.
So piranje res tako nevarne, kot jih prikazujejo filmi?
Njihov sloves je precej bolj dramatičen od resničnosti. Piranje imajo ostre zobe in nekatere vrste so plenilske, vendar niso živali, ki bi ob vsaki priložnosti množično napadale vse okoli sebe. Njihovo vedenje je odvisno od vrste, razmer, hrane in okolja.
Ali ribe spijo?
Da, čeprav nekoliko drugače kot ljudje. Ribe nimajo vek, zato ne zaprejo oči. Mnoge ponoči ali v določenem delu dneva zmanjšajo aktivnost, se umaknejo na mirnejše mesto in preidejo v stanje počitka.
Ali ribe res pozabijo vse po nekaj sekundah?
Ne. Zamisel o »trisekundnem spominu« rib je mit. Ribe se lahko učijo, si zapomnijo lokacije in rutine ter se odzivajo na ponavljajoče se dražljaje. Pri nekaterih vrstah so raziskovalci dokazali precej kompleksne sposobnosti učenja.
Ali ribe prepoznajo človeka, ki jih hrani?
Pri nekaterih vrstah da. Ribe lahko povezujejo določene vizualne znake, gibanje ali čas dneva s hranjenjem in se zato na prihod oskrbnika odzovejo drugače kot na običajno dogajanje okoli akvarija.
Ali lahko obiskovalci hranimo živali?
Ne. Vsaka vrsta ima prilagojeno prehrano, količino in ritem hranjenja. Hrana obiskovalcev je lahko za žival neprimerna ali celo škodljiva, dodatno hranjenje pa oteži nadzor nad njenim zdravstvenim stanjem.
Zakaj se nekatere živali skrivajo?
Skrivanje je pri številnih vrstah popolnoma naravno vedenje. Skrivališča živalim omogočajo počitek in občutek varnosti. Če živali ob obisku ne vidite takoj, to pogosto pomeni prav to, da lahko sama izbira, kje v svojem okolju želi biti.
Zakaj v nekaterih akvarijih ni zelo močne svetlobe?
Živali prihajajo iz zelo različnih okolij. Nekatere živijo v globlji ali motni vodi, pod rastlinjem, med skalami ali so dejavne predvsem ponoči. Osvetlitev zato ni prilagojena samo temu, da obiskovalci živali čim bolje vidimo, temveč predvsem potrebam posameznih vrst.
Ali se lahko živali dotikamo?
Živali opazujemo brez dotikanja, razen kadar gre za posebej organizirano in strokovno vodeno aktivnost. Dotikanje lahko žival vznemiri, pri nekaterih vrstah pa predstavlja tveganje tako za žival kot za človeka.
Zakaj ne smemo trkati po steklu?
Za nas je trkanje morda le kratek zvok, za žival v akvariju ali terariju pa lahko predstavlja močno vibracijo in nenaden dražljaj. Živali zato opazujmo mirno in brez udarjanja po steklu.
Ali fotografiranje živali moti?
Običajno fotografiranje je mogoče, vendar lahko močna bliskavica nekatere živali vznemiri. Pri fotografiranju vedno upoštevajte oznake in navodila osebja ter dobrobit živali postavite pred dobro fotografijo.
Kaj se zgodi, ko žival zboli?
Zdravstveno stanje živali se spremlja, ob znakih bolezni ali poškodbe pa se zagotovi ustrezna strokovna oziroma veterinarska obravnava. Pri oskrbi je zelo pomembna tudi preventiva – primerna prehrana, higiena ter pravilni pogoji v akvariju ali terariju.
Zakaj sploh imamo akvarije in terarije? Ali živali ne sodijo samo v naravo?
Naravno okolje je nenadomestljivo. Vloga sodobnih akvarijev in terarijev pa ni zgolj prikazovanje živali. Pomembni so tudi izobraževanje, raziskovanje, ozaveščanje o biotski raznovrstnosti ter pri nekaterih vrstah vzreja in sodelovanje pri njihovem ohranjanju. Akvarij-terarij Maribor svoje poslanstvo usmerja prav v spoznavanje, raziskovanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Koliko različnih živali lahko vidim v Mariboru?
Akvarij-terarij predstavlja več kot 170 različnih vrst živali. V 39 akvarijih je predstavljenih več kot 120 vrst rib iz rečnih, jezerskih in morskih okolij, terarijski del pa predstavlja več kot 50 vrst plazilcev, dvoživk in žuželk.
Je Akvarij-terarij primeren tudi za majhne otroke?
Da. Obisk je lahko prvi neposredni stik otroka z živalmi in ekosistemi, ki jih sicer pozna le iz knjig, risank ali videoposnetkov. Največ bodo otroci od obiska odnesli, če živali skupaj opazujete, iščete razlike med vrstami in se pogovarjate o tem, zakaj imajo različne oblike, barve in načine življenja.
Koliko časa naj si vzamem za obisk?
To je odvisno predvsem od tega, kako podrobno želite opazovati živali. Akvarij-terarij ni prostor, kjer je treba čim hitreje priti od prvega do zadnjega akvarija. Nekatere najbolj zanimive trenutke boste opazili šele, ko se pred posameznim življenjskim okoljem ustavite za nekaj časa.